{"id":10323,"date":"2014-05-01T13:23:00","date_gmt":"2014-05-01T11:23:00","guid":{"rendered":"https:\/\/www.movimentotriestelibera.net\/wp\/?p=10323"},"modified":"2026-05-30T21:02:03","modified_gmt":"2026-05-30T19:02:03","slug":"jasne-in-postene-besede-o-resnicnih-problemih-trzaskih-slovencev","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.movimentotriestelibera.net\/wp\/sl\/2014\/05\/01\/jasne-in-postene-besede-o-resnicnih-problemih-trzaskih-slovencev\/","title":{"rendered":"Jasne in po\u0161tene besede o resni\u010dnih problemih tr\u017ea\u0161kih Slovencev"},"content":{"rendered":"

TISK IN RESNICA.<\/strong><\/p>\n

\"Trieste<\/p>\n

<\/h5>\n

OBJAVLJAMO POVZETEK INTERVJUJA DNEVNIKA VE\u010cERA Z ODVETNIKOM PETROM MO\u010cNIKOM<\/strong><\/p>\n

Jasne in po\u0161tene besede o resni\u010dnih problemih tr\u017ea\u0161kih Slovencev, o pristani\u0161\u010du in STO-ju<\/strong><\/p>\n

<\/h5>\n

Tisk in politiki italijanske in slovenske levice \u010desto govorijo o ekonomskih te\u017eavah avtohtone slovenske skupnosti (mi zavra\u010damo izraz \u201emanj\u0161ina”) Svobodnega Tr\u017ea\u0161kega Ozemlja, gori\u0161ke ter videmske pokrajine, vendar nikoli ne povedo kateri je resni\u010dni problem.<\/p>\n

<\/h5>\n

Resni\u010dni problem je, da je bila ob padcu Jugoslavije, leta 1990-91, tako finan\u010dna in nepremi\u010dniska imovina poverjena lokalni projugoslovanski skupini, organizirani v SKGZ, ki je ob\u0161la katoli\u0161ko-liberalno SSO. Vendar ta skupina ni nikoli povrnila premo\u017eenja Republiki Sloveniji, ali pa direktno skupnosti, ampak ga je \u201eprivatizirala”, to se pravi se ga je polastila s pomo\u010djo italijanskih oblasti ob brezbri\u017enosti Slovenije.<\/p>\n

<\/h5>\n

Po finan\u010dnem zlomu Tr\u017ea\u0161ke Kreditne Banke leta 1996, je ta skupina zamenjala svojo zgodovinsko finan\u010dno ustanovo SAFTI, z KB 1909, ustanovljeno s prodajo gori\u0161ke Kme\u010dke banke, in Jadransko finan\u010dno dru\u017ebo. Vendar, ko je zapravila finan\u010dno premo\u017eenje je izkoristila to nepremi\u010dninsko premo\u017eenje in nalo\u017eila izredno visoke najemnine organizacijam skupnosti, ki pla\u010dujejo tej skupini s finan\u010dnimi sredstvi, ki jih te organizacije prejemajo iz Ljubljane in Rima.<\/p>\n

<\/h5>\n

Te parazitarne dejavnosti skupine so bile vedno dele\u017ene podpore italijanskih socialistov in komunistov, sedaj zdru\u017eenih v DS, ki branijo Slovence samo z besedami, vendar podpirajo skupaj z desnico, italijanski nacionalizem, da bi se obto\u017eilo Slovenijo in Hrva\u0161ko, da zasedata biv\u0161a italijanska ozemlja pridobljena z genocidom.<\/p>\n

<\/h5>\n

Ni bilo niti mo\u017eno prepri\u010dati vlad neodvisne Slovenije, da bi pridobila in re\u0161ila premo\u017eenje lokalne slovenske skupnosti, ker je biv\u0161a projugoslovanska skupina obdr\u017eala v Ljubljani mo\u010dno politi\u010dno podporo.<\/p>\n

<\/h5>\n

Lokalni tisk ne objavlja te sramotne okoli\u0161\u010dine, ker ima ta skupina politi\u010dno kontrolo nad Primorskim dnevnikom skupaj z DS, ki politi\u010dno obvladuje dnevnik Il Piccolo, medtem ko se v lokalni slovenski skupnosti mnogi bojijo \u0161ikaniranja v kolikor bi kriti\u010dno spregovorili v javnosti. Do danes je bil ta politi\u010dni molk prekinjen samo od hrabrega prof. Borisa Pahorja, ter nekaj posegov v svobodnem tisku v Sloveniji.<\/p>\n

<\/h5>\n

Sedaj je to hrabrost izkazal odvetnik Peter Mo\u010dnik, tajnik Slovenske Skupnosti v Trstu, v intervjuju Darke Zvonar Predan, ki je bil objavljen v mariborskem dnevniku Ve\u010der<\/a> 19. aprila ti. Odvetnik Mo\u010dnik se je zelo jasno izrazil o problemih slovenske skupnosti v Italiji, o zgodovini in ekonomskem polo\u017eaju tega teritorija, ter o vpra\u0161anju Svobodnega Tr\u017ea\u0161kega Ozemlja.<\/p>\n

<\/h5>\n

Nekatere teze odvetnika Mo\u010dnika se razlikujejo od tistih Gibanja Svobodni Trst<\/a>, vendar, \u010de bi lokalni politi\u010dni razred dokazal enako po\u0161tenost, pripravljenost, jasne misli ter jih hrabro izra\u017eal, bi mnogi problemi Trsta bili \u017ee re\u0161eni. Zato smatramo, da je va\u017eno predlagati Slovencem v Trstu v diskusijo pomebnej\u0161e dele intervjuja objavljenega v Mariboru.<\/p>\n

[Dir.]<\/p>\n

***<\/h5>\n

\"Maribor<\/p>\n

Povzetek intervjuja odvetnika Petra Mo\u010dnika novinarke Darke Zvonar Predan “Slovenci imamo delitve v NDK” za dnevnik VE\u010cER (Maribor), z dne 19. aprila 2014, strani 12-15:<\/strong><\/p>\n

\"Lawyer<\/p>\n

Peter Mo\u010dnik je kon\u010dal \u0161tudij prava v Trstu in leta 1988 odprl odvetni\u0161ko prakso, \u0161e prej pa za\u010del kot politik v Slovenski skupnosti, edini slovenski stranki v Italiji. Zdaj je njen pokrajinski tajnik. […] Njegov ded je bil u\u010ditelj v Grahovem ob Ba\u010di in fa\u0161isti\u010dna \u0161olska reforma ga je z dru\u017eino izselila v Ligurijo. Njegov o\u010de, podjetnik, je od\u0161el leta 1970 z dru\u017eino iz Trsta globlje v Italijo, tudi zato, ker so mu zaprli poti v gospodarstvo, ker ni bil iz pravega manj\u0161inskega tabora.<\/p>\n

<\/h5>\n

“Logi\u010dno je, da je manj\u0161inska politika poro\u010dena z odvetni\u0161ko funkcijo, kajti kdor zastopa ogro\u017eeno manj\u0161insko skupnost, mora biti gospodar pravil igre v dru\u017ebi,” razlaga, ko sediva v njegovi pisarni s \u010dastitljivo stoletno zgodovino. V njej je sedel kot odvetnik \u0161e Josip Vilfan<\/a>, nesporna glava slovenske Edinosti, poslanec prej na dunajskem, nato v rimskem parlamentu in vodja Kongresa evropskih narodnosti na Dunaju. […]<\/p>\n

<\/h5>\n

[…] “Treba je upo\u0161tevati zgodovino. Fa\u0161izem, po letu 1918 raz\u0161irjen v Italiji iz zgodovinskih in predvsem ekonomskih razlogov, se je ideolo\u0161ko rodil tudi na Tr\u017ea\u0161kem. Z iredentizmom. Iredentisti so \u017ee sredi 19. stoletja zahtevali priklju\u010ditev t.i. Julijske krajine kraljevini Italiji in so bili sovra\u017eniki avstro-ogrskega cesarstva, ta boj proti vladi na Dunaju pa je dobil krajevnega sovra\u017enika v Slovencih, ki smo bili zvesti avstro-ogrski domovini.” […] “Res je, ve\u010d iredentistov je bilo slovanskega ali nem\u0161kega rodu. […]<\/p>\n

Kako si to razlagate?<\/strong><\/h6>\n

“S sindromom jani\u010darja. Ko si v dru\u017ebi tujek, ho\u010de\u0161 pokazati, da si bolj pape\u0161ki od pape\u017ea. Zato razni oberdanki, slataperji in drugi, ki so se strastno poitalijan\u010dili. Po letu 1848, po pomladi narodov, se je prebudila tudi pri Slovencih narodna zavest, pri Italijanih pa se je rodil iredentizem, ker smo bili Slovenci zanje na krajevni ravni narodni in razredni sovra\u017enik. \u017ee takrat je nastalo to sovra\u0161tvo, ki se je poznalo \u017ee pri izvolitvi v prvi ob\u010dinski svet v Trstu. Iredentisti so bili framasoni, antiklerikalci, pripadali so liberalnemu me\u0161\u010danskemu sloju …”<\/p>\n

<\/h5>\n
Ki so mu pripadali tudi mnogi Slovenci.<\/h6>\n

“Kar precej premo\u017enih Slovencev, podjetnikov, posestnikov, izobra\u017eencev, smo imeli, a so bili v glavnem katoli\u0161ko usmerjeni in s prostozidarstvom niso imeli opravka. Iredentisti\u010dna italijanska stran je imela v svoji rokah vzvode gospodarstva in politike.<\/p>\n

<\/h5>\n

Zanimivo, da se ji je pridru\u017eilo tudi vodstvo krajevne \u017eidovske skupnosti, ki je bilo liberalno in lai\u010dno, \u0161ir\u0161a skupnost pa mu ni sledila ter je v ve\u010dini ostala zvesta cesarstvu. Vodstvo tr\u017ea\u0161kih \u017didov se je tako pribli\u017ealo fa\u0161izmu, gre za pojav, ki ga najdemo samo v Italiji. Ko so kolaboracionisti salojske republike za\u010deli izdajati \u017dide Nemcem, se je to zavezni\u0161tvo sesulo […].<\/p>\n

Rekli ste, da se je sovra\u0161tvo do Slovencev poznalo \u017ee pri prvih volitvah v tr\u017ea\u0161ki ob\u010dinski svet?<\/h6>\n

“\u017de na prvih volitvah je liberalno-nacionalna stranka dobila absolutnove\u010dino v ob\u010dini in je ohranila oblast vse do danes. Illyjeva vlada je bila res ideolo\u0161ko levosredinska, a v njej je lep del ljudi pripadal liberalnemu taboru. Framasoni so krojili in \u0161e krojijo usodo tr\u017ea\u0161ke ob\u010dine, tega ne skrivajo. Slovenci smo jim bili zato toliko bolj nevarni, ker smo bili lastniki zemlje. Tej nacionalno-liberalni iredentisti\u010dni skupini ni \u0161lo v ra\u010dun, da imajo oni v rokah vzvode oblasti v pristani\u0161\u010du, zavarovalni\u0161tvu, ban\u010dni\u0161tvu, ob\u010dini, ne nadzorujejo pa ozemlja, ki je bilo, od morja do Krasa, trdno v rokah Slovencev. Tako je nastalo sovra\u0161tvo, ki je pripeljalo do tega, da so sku\u0161ali izigrati, uni\u010diti na\u0161e agrarne skupnosti, srenje.<\/p>\n

<\/h5>\n

\u017dupan srenje je bil tudi politi\u010dni predstavnik vasi in to so v za\u010detku 20. stoletja, ko je Avstrija imela \u017ee druge te\u017eave in je malo popustila, ukinili. Ta problem \u0161e do danes ni re\u0161en, no\u010dejo ga re\u0161iti. Zdaj ko je de\u017eelna vlada re\u0161itvi naklonjena, sta oba slovenska svetovalca, \u010deprav ideolo\u0161ko z razli\u010dnih strani, predlo\u017eila isti zakonski osnutek za srenje, a so ga zavrnili. Funkcionarji, ki jih je v minulih desetletjih posejala stara podtalna oblast, so o\u010ditno dali tako odklonilna poro\u010dila, da se je odbor ustra\u0161il in ustavil sprejetje zakona. V bistvu velja vsa ta desetletja ista matrica zatiranja vsega, kar ni zavito v nacionalisti\u010dne koprene. Fa\u0161izem je bil le naravni naslednik iredentizma. Zato \u010dutimo Slovenci to kot skoraj dvestoletno preganjanje.” […]<\/p>\n

Kako Trst zaznamuje stoto obletnicoza\u010detka prve svetovne vojne?<\/strong><\/h6>\n

“Slovenci sku\u0161amo spraviti na povr\u0161je, da je 95 odstotkov Tr\u017ea\u010danov, Italijanov, Slovencev, \u017didov, padlo v avstro-ogrski vojski. Ti ljudje so padli na ‘zgre\u0161eni strani’, zato se jih nih\u010de ne spominja. Ni prav, da Italijani tega ne razumejo. Italijanske iredentiste, ki so dezertirali iz avstro-ogrske vojske na italijansko stran, lahko pre\u0161tejemo na prste, imajo pa v Trstu vsi svoje ulice.” […]<\/p>\n

<\/h5>\n
Kako pa vi gledate na probleme Slovenije?<\/h6>\n

“Bojim se, da je Slovenija za\u0161la v za\u010darani krog, ko sami sebi dajemo prav in ne uspemo prese\u010di ideolo\u0161ke pregrade, kakor so jo uspeli prese\u010di na primer v Italiji, da bi se izvlekli iz krize. Primum vivere, deinde philosophari<\/em>. Prej mora\u0161 \u017eiveti, potem lahko filozofira\u0161, prej mora\u0161 biti sit, potem se lahko igra\u0161 ideologijo. Zato bi morali v Sloveniji izbrati najbolj\u0161e sile, \u010de je treba, pre\u010dno, na levi in desni, potrpeti leto ali dve, izdelati gospodarski na\u010drt, ki ne bi pomenil razprodaje doma\u010dega premo\u017eenja.<\/p>\n

<\/h5>\n

Zakaj, reci-nno, prodati letali\u0161\u010de, \u010de pa lahko da\u0161 v zakup njegove storitve?! Treba je dose\u010di soglasje in jasen gospodarski na\u010drt, politika pa mora stopiti korak nazaj. Priznanim gospodarstvenikom, ki so po svetu dokazali, da znajo voditi zadeve, je treba dati vajeti v roke, ne pa prvemu prijatelju, ki pride mimo in ga damo za ministra, ker je na\u0161. [… ]<\/p>\n

Se ta izgubljenost Slovenije \u010duti tudi v manj\u0161ini?<\/strong><\/h6>\n

“Seveda se \u010duti, ker je ta ostra ideolo\u0161ka delitev v Sloveniji vsak dan prisotna.”<\/p>\n

Pri vas pa ne?<\/h6>\n

“\u0160e, vendar se sku\u0161a omejevati.” […] \u010ce imam problem, ki je skupen vsem, si ne morem dovoliti ideolo\u0161kih delitev, to je sprto z vsako logiko. Ideologijo se bom lahko \u0161el pred volilno kampanjo, ne pa, ko mi prodajajo podjetja.<\/p>\n

Kaj pa Trst in aktualno gibanje za Svobodno tr\u017ea\u0161ko ozemlje (STO)?<\/h6>\n

“STO je v bistvu sopotnik gibanja za Veneto. Je tudi reakcija na slabo vladanje in slabo gospodarjenje italijanske dr\u017eave. To je avtonomisti\u010dna zahteva po odcepitvi od Italije, ki je bila Trstu ena najslab\u0161ih ma\u010deh. Trst je bil med tremi najpomembnej\u0161imi mesti avstro-ogrskega cesarstva, danes je zakotna periferija, slepo \u010drevo brez perspektive v prihodnosti, in to vse zato, ker je Italiji v napoto. Italija ga je zavzela, da ga bo uni\u010dila, ker je konkurent pristani\u0161\u010dem od Benetk in Genove do Taranta in Barija. Ta so zanjo veliko pomembnej\u0161a, zato se v Trstu ni\u010d ne razvija na\u010drtno.<\/p>\n

Vidite re\u0161itev?<\/strong><\/h6>\n

“Vidim. V tem, da se vzpostavi prostocarinsko pristani\u0161\u010de, ki je predvideno v italijanski zakonodaji od leta 1947 in so vsi sodniki doslej potrdili; tudi lani, da je \u0161e vedno v veljavi. Vendar vsi upravitelji, tudi levosredinski, pu\u0161\u010dajo po politi\u010dni izbiri to stvar pri miru, ker so o\u010ditno dobili tak ukaz iz Rima.<\/p>\n

<\/h5>\n

Leta 1991 je demokr\u0161\u010danski poslanec Sergio Coloni, sekretar na ministrstvu za zakladni\u0161tvo, na simpoziju v Trstu pohvalil nastajajo\u010di zakon o Trstu kot offshore coni. Vemo, kaj pomenita danes Dubaj ali Singapur.<\/p>\n

<\/h5>\n

In tak\u0161na zakonodajna re\u0161itev bi bila tudi v skladu z mirovno pogodbo, v kateri je poseben \u010dlen, ki potrjuje tovrstno pristani\u0161\u010de za Trst od leta 1947. Tako bi dobili tiso\u010de novih delovnih mest, lahko bi raztegnili to cono na Koper in naredili veliko \u010dezmejno pristani\u0161\u010de. Koprski \u017eupan Popovi\u010d je to predlagal slovenski vladi, a ga niso poslu\u0161ali. Meni se zdi ideja odli\u010dna. Gibanje za STO sloni tudi na ekonomskem protestu, ki mi je logi\u010den.”<\/p>\n

Kaj pa \u010de so zadaj framasoni?<\/strong><\/h6>\n

“Nasprotno, framasonski iredentisti pritiskajo pre\u010dno na dr\u017eavne stranke, da se te ideje blokirajo.”<\/p>\n

Vi pa gibanje za STO podpirate?<\/h6>\n

“Vidim ga kot protest, ki je upravi\u010den. Nisem zraven, jih pa popolnoma razumem. Ne bom govoril o politi\u010dni suverenosti, ker je danes v helsin\u0161ki Evropi to brezpredmetno in \u010dez no\u010d ne morejo nastati nove dr\u017eave, ampak tu gre bolj za ekonomsko suverenost. \u010ce Trst to pridobi, me ne briga, v kateri dr\u017eavi bom \u017eivel, tako in tako bom pla\u010deval davke eni ali drugi. Pomembno je, koliko denarja mi pustijo tukaj in kako lahko delam ter si slu\u017eim kruh.<\/p>\n

<\/h5>\n

To ne bi bila konkurenca Benetkam, Tarantu ali Genovi, ker gre za \u010disto druga\u010den sistem, v ospredju ne bi bilo pretovarjanje blaga in potnikov, marve\u010d finan\u010dni offshore.”<\/p>\n

Tako da nimajo prav tisti, ki gibanje ozna\u010dujejo kot sanja\u0161tvo in neumnost?<\/strong><\/h6>\n

“Ne. Tudi sam sem se \u017ee oglasil, da ima gibanje s pravnega vidika prav<\/a>, in so potem vsi sko\u010dili name. Pravilnost njihove trditve, da do osimskega sporazuma v Trstu ni bilo Italije, je pred kratkim potrdil tudi kazenski sodnik. Italija je upravljala Trst, a \u017ee to, da so ustvarili de\u017eelo Julijsko krajino, je nezakonito, ker to ozemlje ni bilo del Italije. Zakaj ne: ker ni bil londonski sporazum iz leta 1954, po katerem naj bi STO tudi dejansko prenehalo obstajati, nikoli potrjen v italijanskem parlamentu, brez tega pa po italijanski ustavi ni mogo\u010de spreminjati mej.<\/p>\n

<\/h5>\n

Edini, ki je bil potrjen v parlamentu, je bil osimski sporazum iz leta 1975, ampak tudi temu gibanje za STO oporeka, \u010de\u0161 da sta Italija in Jugoslavija takrat podpisali dogovor, s katerim sta si medsebojno priznali suverenost nad cono A in cono B, vendar tega dogovora niso potrdile druge dr\u017eave. To, da nih\u010de ni protestiral, namre\u010d \u0161e ne pomeni potrditve. Tako da je cona B, ki je zajemala Slovensko primorje in Istro, pravzaprav izginila komaj leta 1991, ko je mednarodna skupnost priznala Slovenijo in Hrva\u0161ko v dana\u0161njih mejah.”<\/p>\n

Cona A s Trstom pa kot del STO \u0161e obstaja? In to ne bi ogro\u017ealo slovenskih meja?<\/h6>\n

“Ne. Tisti, ki to govorijo, si izmi\u0161ljujejo. Saj so vendar vsi mednarodni podpisniki mirovnega sporazuma priznali Slovenijo v dana\u0161njih mejah, tudi Koper in biv\u0161o cono B. Problem se postavlja le za Italijo, ker statut na\u0161e de\u017eele pravi, da sestavljajo de\u017eelo Furlanija – Julijska krajina, pokrajini Videm in Gorica, Pordenone je nastal kasneje, in ob\u010dine Trst, Milje, Zgonik, Repentabor, Dolina, Devin – Nabre\u017eina. Pokrajine Trst ni. Pokrajine Trst ni, torej volimo upravo, ki je ni?”<\/p>\n

V gibanju za STO so Italijani in Slovenci.<\/h6>\n

“Seveda. Slabo upravljanje in molzenje Trsta je stvar vseh.”<\/p>\n

Gibanje za STO je nastalo tudi iz upora zoper plinske terminale v Tr\u017ea\u0161kem zalivu? Zakaj rine italijanska vlada plinske terminale prav v Trst?<\/h6>\n

Ker ho\u010de uni\u010diti pristani\u0161\u010de. Vse je povezano. 4. junija je o terminalih razpisana obravnava na upravnem sodi\u0161\u010du v Rimu, zanima me, kak\u0161no stali\u0161\u010de bo zavzela sedanja vlada, ki bi morala, po njenih besedah, biti proti uplinjevalniku. […]<\/p>\n

Kaj pa zaprtje slovenske Tr\u017ea\u0161ke knjigarne?<\/h6>\n

“Tukaj je treba re\u010di bobu bob. Knjigarna je rezultat nerodnega upravljanja struktur tako imenovanega dru\u017ebenega gospodarstva, ki ga upravlja SKGZ. Tako zgradba kot knjigarna sta bili in sta \u0161e v lasti podjetij in ustanov, ki sodijo pod okrilje SKGZ: Zalo\u017eni\u0161tvo tr\u017ea\u0161kega tiska (ZTT), Jadranska finan\u010dna dru\u017eba, Tr\u017ea\u0161ka matica, Sklad Trinku.<\/p>\n

<\/h5>\n

Pred nekaj leti so dali v zakup knjigarno, a so ji nalo\u017eili dale\u010d previsoko najemnino za katerokoli trgovino, kaj \u0161ele za knjigarno. SKGZ si je po vojni prisvojila stavbo, v kateri sta bila pod Avstrijo tiskarna in uredni\u0161tvo Edinosti. To je bila hi\u0161a slovenske manj\u0161ine, prav je, da v njeni lasti ostane, a potem ne more postati pridobitno podjetje v \u0161kodo manj\u0161ine. Enako velja za tr\u017ea\u0161ki Primorski dnevnik.”<\/p>\n

Ki tudi umira na obroke?<\/h6>\n

“Vsi zdaj to\u017eijo in tekajo od Poncija do Pilata, poslanka v Rimu Tamara Bla\u017eina je bila zdaj pri slovenskem predsedniku Pahorju, ampak ljudje ne vedo, da 300 tiso\u010d evrov, ki jih dobi Primorski dnevnik iz Rima in Ljubljane za svoje delovanje, pla\u010da letno tem istim ustanovam iz kroga SKGZ za najemnino v stavbi, ki si jo je zastonj prisvojil neko\u010d mogo\u010dni ZTT, ta pa je danes v lasti Jadranske finan\u010dne dru\u017ebe. Skratka, na koncu vedno pridemo do istega gospodarja, ki se mu je v \u010dasu Jugoslavije reklo dru\u017ebeno gospodarstvo. Takrat ga je v vrhu vodil Safti.”<\/p>\n

Pravite, da Primorski dnevnik pla\u010duje najemnino za stavbo, ki so si jo ti gospodarji prisvojili zastonj. Za kaj natanko gre?<\/h6>\n

“Stavba, v kateri je Primorski dnevnik, je bila pod Avstrijo glavna slovenska \u0161ola v mestu in last Ciril-Metodove dru\u017ebe. Ker so vedeli, da si jo bodo italijanski iredentisti, \u010de Avstrija propade, takoj prisvojili, so jo vpisali na ljubljansko podru\u017enico dru\u017ebe. Ves fa\u0161izem je ostala vpisana na Ciril-Metodovo dru\u017ebo v Ljubljani, ker si niti fa\u0161izem ni upal prisvojiti tuje lastnine.<\/p>\n

<\/h5>\n

Po osvoboditvi Je pri\u0161el vanjo Primorski dnevnik, ta je leta 1947 z dru\u017ebo v Ljubljani sklenil najemni\u0161ko pogodbo, ki je dobila tudi zaznambo v zemlji\u0161ki knjigi. Leta 1948 so predstavniki dru\u017ebe odstopili ob\u010dini Trst del zemlji\u0161\u010da za cesto, leta 1957 pa je tr\u017ea\u0161ki zastopnik takratnega predsednika Ciril-Metodove dru\u017ebe, Franceta Bevka, prodal biv\u0161i \u0161olski vrt, na katerem je podjetje, ki ga je soupravljal voditelj SKGZ Boris Race, zgradilo stanovanjski blok za prodajo.<\/p>\n

<\/h5>\n

Ko se je nakazoval propad Jugoslavije, se je levica v manj\u0161ini zbala, da ji bodo stavbo vzeli, in spro\u017eila proti Ciril-Metodovi dru\u017ebi to\u017ebo za priposestvovanje. Italijanski sodniki niso hoteli sprejeti zahtevka, ker to\u017eba ni bila vro\u010dena nikomur. lz sekretariata za pravosodje socialisti\u010dne republike Slovenije so leta 1985 poslali dopis, da ne vedo, ali ta dru\u017eba \u0161e obstaja. Leta 1988 je na obravnavi v Trstu pri\u010dal Bogo Grafenauer, kot predsednik Slovenske matice iz Ljubljane, ki naj bi po njegovih besedah zastopala Ciril-Metodovo dru\u017ebo. Povedal je, da je bila stavba vedno v posesti Zalo\u017eni\u0161tva tr\u017ea\u0161kega tiska.<\/p>\n

<\/h5>\n

Ko so tr\u017ea\u0161ki sodniki videli, da iz Ljubljane ni odpora, so \u0161e isto leto iztali sodbo. No, leta 1990 so v Sloveniji \u0161e \u017eiveli potomci starih \u010dlanov Ciril-Metodove dru\u017ebe. To zgodbo sem prikazal ministrom Demosove vlade, a brez vsakega rezultata. Vpra\u0161anje visoke najemnine za Primorski dnevnik je bilo tudi spro\u017eeno v javnosti, a v kratkem tudi uti\u0161ano.<\/p>\n

<\/h5>\n

Morali so zni\u017eati \u0161tevilo uslu\u017ebencev, negotova je usoda tudi tiskarne. Tr\u017ea\u0161ka knjigarna je ista zgodba. Kdo jo je upravljal? Ne SSO in Slovenska prosveta, torej katoli\u0161ko-liberalni krog, ki ni mogel zraven. Ponavljam, knjigarna je bila v stavbi, kjer ima sede\u017e SKGZ. Ko nastane kriza zaradi njihovega upravljanja, kot je bilo tudi za Primorski dnevnik, kli\u010dejo na pomo\u010d. Drugi tabor pride re\u0161evat situacijo, ko stvar re\u0161ijo, pa so ti drugi spet izlo\u010deni, politika v Sloveniji ali gleda ali celo pomaga.”<\/p>\n

Z drugim taborom mislite krog SSO, ki ni levica?<\/h6>\n

“Tako je, SKGZ je socialisti\u010dni, SSO pa katoli\u0161ko-liberalni tabor. Z oznakama levi in desni si danes te\u017eko pomaga\u0161. Renzi spada v levo sredino, a je marsikdaj v sozvo\u010dju z Berlusconijem, ki je na desni.” […]<\/p>\n

Res saftijevski duh nepreglednega gospodarjenja \u017eivi \u0161e naprej? V navezi s Slovenijo?<\/h6>\n

“V Italiji tistemu, ki gre v ste\u010daj, vzamejo za pet let pravico sodelovati v podjetju, upravljati nesposobne osebe in opravljati dolo\u010dene poklice. Ste\u010dajnemu skrbniku pa mora izro\u010diti vso poslovno po\u0161to. Safti so odpravili s Tr\u017ea\u0161ko kreditno banko, dejavnost pa so preselili v Gorico, kjer danes deluje KB 1909, pod vodstvom nekaterih od zadnjih upraviteljev Saftija.<\/p>\n

<\/h5>\n

Ti so kupili tudi ve\u010dinski dele\u017e tednika Mladina, ker so potrebovali politi\u010dno glasilo tudi v Sloveniji. Edina, ki je \u0161la v prisilno likvidacijo, je bila Tr\u017ea\u0161ka kreditna banka, TKB, in nih\u010de, niti v zamejstvu niti v matici, se ni spomnil, da je bil ta ban\u010dni zavod ustanovljen na osnovi mednarodnih pogodb. Slovenija kot naslednica ni bila dol\u017ena re\u0161evati dolgov Saftija, marve\u010d bi morala zahtevati od Italijanov, da spo\u0161tujejo mednarodne pogodbe in ohranijo slovenski ban\u010dni zavod, komu bo \u0161el ta v roke, pa bi lahko odlo\u010dili kasneje. Tako a pa smo danes kot narodna skupnost brez gospodarske podlage in zato toliko bolj ti ogro\u017eeni.”<\/p>\n

\"\"<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Povzetek intervjuja odvetnika Petra Mo\u010dnika novinarke Darke Zvonar Predan “Slovenci imamo delitve v NDK” za dnevnik VE\u010cER (Maribor).<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":10326,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"om_disable_all_campaigns":false,"_monsterinsights_skip_tracking":false,"footnotes":""},"categories":[2022],"tags":[5956,5959,5962,5965,5968,5971,5974,5977,5980,5983,5986,5989,5992,5995,5998,6001,6004,6007,4102,6010,6013,6019,6022,6025,6028,5478,6031,6034,6037,6040,6043,6046,6049,6052,6055,6058,6061,6064,6067,6070,6073,4106,6076,6079,6082,4108,4110,6085,6088,4112,6091,6094,6097,6100,6103,6106],"class_list":["post-10323","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-novice-sl","tag-1848-sl","tag-1909-sl","tag-1970-sl","tag-1988-sl","tag-1990-sl","tag-1996-sl","tag-bogo-grafenauer-sl","tag-boris-pahor-sl","tag-boris-popovic-sl","tag-boris-race-sl","tag-borut-pahor-sl","tag-ciril-metodovo-druzbo-sl","tag-cona-a-sl","tag-cona-b-sl","tag-darka-zvonar-predan-sl","tag-demokratska-stranka-sl","tag-dubaj-sl","tag-edinost-sl","tag-gibanje-svobodni-trst-sl","tag-grahovo-sl","tag-hrvaska-sl","tag-josip-vilfan-sl","tag-jugoslavija-sl","tag-kmecka-banka-sl","tag-ligurija-sl","tag-luka-trst-sl","tag-maribor-sl","tag-matteo-renzi-sl","tag-mirovna-pogodba-z-italijo-sl","tag-nabrezina-sl","tag-offshore-coni-sl","tag-osimski-sporazum-sl","tag-peter-mocnik-sl","tag-primorski-dnevnik-sl","tag-rim-sl","tag-safti-sl","tag-sergio-coloni-sl","tag-silvio-berlusconi-sl","tag-singapur-sl","tag-skgz-sl","tag-sklad-trinku-sl","tag-slovenscini-sl","tag-slovenska-skupnost-sl","tag-socialisticna-republika-slovenija-sl","tag-sso-sl","tag-sto-sl","tag-svobodno-trzasko-ozemlje-sl","tag-tamara-blazina-sl","tag-tkb-sl","tag-trst-sl","tag-trzaska-kreditna-banka-sl","tag-trzaska-matica-sl","tag-vecer-sl","tag-videm-sl","tag-zaloznistvo-trzaskega-tiska-sl","tag-ztt-sl"],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t