Gibanje Svobodni Trst

11. novembra 2012: Trst spominja na svoje avstro-ogrske padle

To je za Trst pomembno zgodovinsko in etično dejanje, kajti celoten italijanski konstrukt na vzhodni meji, z uničujočimi vojnami in zasedbami, temelji in se opravičuje s trditvijo, da je bila med prvo svetovno vojno večina Tržačanov iredentistov.

Ta trditev pa je strahovita zgodovinska potvorba, ker je v letih 1914-1918 kar 98% Tržačanov, kot tudi prebivalcev Trst, Goriškega, Kranjske, Istre, Dalmacije, Trentina in Južne Tirolske, ni želelo Italije in se ni borilo zanjo, ampak za Avstro-Ogrsko.

To je v vojski, mornarici in novorojenem letalstvu prve in največje evropske večnarodnostne države, kateri se je Trst prostovoljno pridružil leta 1382 v odnosu, ki je zajamčil za pol tisočletja avtonomijo in demokratične inštitucije z dostojanstvom države, ki je bila del cesarstva, leta 1719 ustanovitev Prostega pristanišča in hiter vzpon v vlogo velikega mednarodnega pristanišča, ob enakopravnosti državljanov, jezikov in kultur v pravnem redu, ki je vedno prednjačil v Evropi, z upravo, ki je bila vzorno poštena. Vse tisto, kar so po letu 1918 uničile zasedbe, izgredi in korupcije italijanskih oblasti.

Ko so zavezniške in pridružene zmagovite sile po drugi svetovni vojni ustanovile Svobodno tržaško ozemlje s Prostim pristaniščem, niso storile nič drugega kot ponovno vzpostavitev mednarodne vloge našega pristaniškega mesta, ki jo je že osnovala žal bivša Avstro-Ogrska, z zaupanjem obrambe mesta Združenim narodom s še vedno veljavno Mirovno pogodbo iz leta 1947.

Med drugim sploh ni res, da so Tržačani kot vojaki v cesarski vojski nalašč lenarili ali jo celo sabotirali. To je samo podlo natolcevanje nacionalistične propagande. V resnici so bili tržaški vojaki, ujeti v grozno vojno vihro, na vseh frontah deležni enakega trpljenja in so si zaslužili enako čast kot vsi ostali vojaki.

Vključno na fronti za neposredno obrambo Trsta, od Timave do Soče, kjer so bili z ostalimi narodi cesarstva odločno zavzeti. Vse dokler ni velika zmaga pri Kobaridu omogočila, da so napredovali do Piave in zaključili vojno v pogojih vojaške zmage, ki je postala političen poraz samo z notranjim sesutjem cesarstva zaradi nacionalizmov, ki jih je spodbujala nasprotna stran.

Borci, ki so dejansko padli za obrambo Trsta pred takratno agresijo in pred agresijami, ki so sledile, niso maloštevilni prenapeti iredentisti, ampak desettisoči mladeničev in družinskih očetov, ki so pokopani na avstro-ogrskih vojaških pokopališčih, kot je tisto na Proseku, kjer se jih bomo spomnili v nedeljo, 11. novembra 2012, ob 15.00.

Častiti in priznati jih je končno stvar pravičnosti, tako zaradi njihovega trpljenja in takratne hrabrosti, kot zaradi izpričanja današnje obnovitve spomina in resnične zgodovinske zavesti, ki jo Trst potrebuje, da si obnovi v Evropi svobodno sedanjost in bodočnost, vredni naše svetle preteklosti.

Vojaško pokopališče na Proseku se nahaja takoj po centru vasi, ob cesti do razpotja med Križem in Gabrovcem, v dolini nasproti ograje jelenov in srnjadi pred Božjim Poljem. Z mesta pelje avtobus , 42 in 44. Avto lahko parkirate v Proseku, kamor z avtoceste zapeljete z izhoda Prosek-Zgonik.